UPORABA KONOPLJE. Konoplja je rastlina, ki človeštvo spremlja že več tisoč let.
Tradicionalno smo jo v evropskem in slovenskem prostoru uporabljali za pridobivanje vlaken in semen, ki so bogata z beljakovinami in oljem. Kitajski vladar Sen Nung jo je že leta 2700 pred našim štetjem navajal kot priljubljeno zdravilo. V azijskem prostoru so bila v tradicionalni uporabi v medicinske in spiritualne namene konopljina socvetja, ki so vir eteričnega olja in kanabinoidov s farmakološkimi učinki.
V zahodnem svetu kanabinoide vedno več uporabljamo v zdravilih, kozmetiki in prehranskih dopolnilih, zaradi česar je konoplja predmet številnih regulatornih in zakonodajnih sprememb. V ospredju pozornosti sta farmakološko delujoča kanabinoida kanabidiol (CBD) in delta-9-tetrahidrokanabinol (THC). Zaradi psihoaktivnosti THC je konoplja po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog Republike Slovenije uvrščena v II. skupino, ki dovoljuje njeno uporabo v medicinske in raziskovalne namene.
INDUSTRIJSKA KONOPLJA. Varietete Industrijske konoplje (Cannabis sativa L. subsp. sativa) so se razvile v evropskem prostoru kot udomačene sorte, pri katerih vsebnost THC ne preseže 0,2 %, zato ne predstavljajo nevarnosti za zlorabo. Uvrščene so v Katalog dovoljenih sort EU, ki jih je v Sloveniji dovoljeno gojiti pod nadzorom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na odprtem prostoru na agrikulturni način. Tradicionalno stebla industrijskih konopelj uporabljamo za pridelavo vlaken, iz katerih izdelujemo oblačila, papir, gradbeni material in celo plastiko. Gre za visoke, nerazvejane rastline s poudarjenim floemskim delom stebla, ki ne oleseni. Biomasa listov in cvetov je manj izražena kot pri indijskih konopljah, zato je tudi donos skupnih kanabinoidov manjši. Semena industrijskih konopelj uporabljamo v živilske namene, na primer konopljino moko, olje in krmo. Kanabinoidi v semenih niso prisotni. Cvetovi nekaterih industrijskih sort tvorijo pomembne količine CBD, zato so le-te vedno bolj zanimive za uporabo v farmaciji.
Konoplja je enoletnica, ki oblikuje glavno vretenasto korenino s številnimi stranskimi koreninami. Steblo je pokončno, lahko se tudi razveji in proti koncu rastne dobe oleseni. Rastlina je dvodomna in vetrocvetna, kar pomeni, da razlikujemo ženske rastline, ki tvorijo semena, in moške rastline, ki oprašujejo ženske rastline. Obstajajo tudi enodomne sorte. Stebla, listi in cvetovi konoplje so po površini pokriti z žleznimi laski ali trihomi, bogatimi s sekundarnimi metaboliti kanabinoidi in hlapnimi spojinami (terpeni in terpenoidi), ki jih skupaj imenujemo tudi konopljina smola. Konopljo ščitijo pred svetlobo, škodljivci in boleznimi ter preprečujejo izhlapevanje vode. Največje količine trihomov so na socvetjih ženskih rastlin. Ob oprašitvi se začnejo tvoriti plodovi v obliki oreška in takrat se zmanjša tvorba smole v trihomih. Kadar je namen pridelave rastline pridobivanje kanabinoidov, je opraševanje zato smiselno preprečevati. Najbolj pogosti terpeni v konoplji so β-kariofilen, ki ga zaznavajo policijski psi, ter mircen, limonen, linalool, α-pinen, humulen, ocimen in terpinolen, ki so prisotni tudi v številnih rastlinah, kot so hmelj, bazilika, rožmarin, meta, cimet in sivka. Pri konoplji močno variirajo med različnimi varietetami, od nič pa vse do nekaj odstotkov .
Opmerkingen